Kreativni razred, 18. maj 2022 ― DR: VESNA VUK GODINA Tokratna zamenjava oblasti je prav gotovo posebna v najmanj eni stvari. Zaradi problemov, ki jih je nakopičila odhajajoča Janševa vlada - in ki jih bo kopičila očitno do zadnjega izdiha lastnega vladanja - so pričakovanja do nove Golobove vlade podobna koncu filma »Melanholija« - se pravi: izbris prejšnjega sveta. In začetek nečesa novega. Česar sicer v Melanholiji sicer ne poznamo, v Sloveniji pa se zdi precej znano. Zahteve so neobičajno jasne in nepričakovano artikulirane. Vrnitev Studia City. Neodvisnost medijev. Rehabilitacija demokracije oziroma demokratičnih standardov, postopkov in praks v državi. Neodvisnost sodne veje oblasti. Neodvisnost policije. Itd. Skratka: najmanj vrnitev stanja, ki je bilo za slovensko družbo značilno za obdobje pred nastopom zadnje Janševe vlad(avin)e, če ne celo pomembno izboljšanje stanja. Na tako rekoč vseh področjih. Pričakovanja so torej visoka. Celo ekstremna. Njihova realizacija pa pomeni rekonstrukcijo oziroma marsikje (šele) konstrukcijo demokratičnih in socialnih logik v družbi. Velike teme. Ključna vprašanja. Reklo bi se lahko veliki, odločilni, heroični čas. Za katerega je mogoče že vnaprej reči, da se bo zapisal v zgodovino Slovenije. Tako. Ali drugače. V takšnih razmerah se pogosto z lahkoto pozabi na konkretna vprašanja. Na dejstvo, da bo morala nova vlada reševati poleg heroičnih tem tudi povsem vsakodnevna vprašanja. Na operativni ravni. S konkretnimi pragmatičnimi ukrepi. Oziroma da bo lahko heroična vprašanja pogosto reševala le na tej ravni. In s takšnimi ukrepi. Nič velikega in pretresljivega torej. Vrsta malih, konkretnih korakov. Golob se tega dobro zaveda. Heroični duh časa ga ni odnesel. Čeprav ga je prevzel. In v resnici postavil na oblast. A je pri vsem tem ostal presenetljivo prizemljen. Poleg zahtev, ki naslavljajo velike teme današnje slovenske družbe, opozarja na najmanj dvoje. Prvič na to, da so rešitve lahko le postopne. Da torej zahtevajo čas, da ne smemo niče